Naša praznična voščilnica 2017

Tudi letos brez uvoda in zgodbe ne bo šlo. Glede na to, da je danes na vrsti ta objava, so poštarji po Sloveniji že opravili svoje delo in dostavili naše letošnje voščilnice. 

Ampak tole ni bistvo. Letošnje leto se je v drugi polovici začelo obnašati malo čudno, pa ne vem zakaj.  No, kakorkoli moje praznične voščilnice so običajno narejene še pred decembrom, letos ni bilo tako. 

Konec novembra me je obiskala viroza, ki me je za štirinajst dni povsem odrezala od vsega. Na srečo je moj oče ravno v tistem času začel dopust, ker s koncem oziroma začetkom prihodnjega leta odhaja v penzijo.

 Poln zagona je nekega jutra prišel do mene in mi rekel:"Kakšne voščilnice bova naredila?" Priznam stemnilo se mi je pred očmi, ker se mi ni sanjalo kaj bom letos naredila. Všeč mi je bila Vladkina ideja z venčkom, ki jo je predstavila v MŠPU, malo sem se poigrala z meni ljubimi barvami, pa nisem začutila, da je to to. 

V tistem stanju, ko veš, da se ne počutiš dobro in si skoraj prisiljen nekaj ustvarit, sem na kup zbobnala nekaj šablon, ki so se mi zdele, da so prave. Nekaj sprehodov šablon skozi Big Shota in osnovna ideje je bila ustvarjenja. 

Po pregledu materjala in seštevku koliko voščilnic potrebujemo, sva se z očetom lotila dela. Najprej je sledila mini učna ura uporabe strojčka in potem akcija. Vsak na svojem strojčku sva cel dopoldne rezala vsak svoje izreze, ki jih ni bilo malo. Z matematično natančnostjo sva jih sortirala, v za to pripravljene posode. Potem, ko je mene že pošteno zdelovalo je rezanje prevzel oče in mi izrezal skoraj vse preostale elemente za voščilnice. 

V dveh dneh so bile vsi elementi izrezani in pripravljeni, da jih sestavim v voščilnice. Ta proces je zaenkrat še vedno v moji domeni, a ne morem mimo dejstva, da mi je oče letos olajšal delo za skoraj 100% in za to sem mu neizmerno hvaležna, saj sem s tem dobila zaveznika na moji ustvarjalni poti. 

Vem, da ne bo navdušen, da ga tako izpostavljam tukaj na spletu, tako da ne mu povedat. Tako sem ga na hitro ujela med delom, ko mi je delal družbo.

Tako to je letošnja zgodba za mojimi, ne letos moram reči najinimi voščilnicami in čas je, da tudi tistim, ki je niste dobili pokažem kaj sva nagruntala s skupnimi močmi. Malček inspiracije je prinesla tudi tale slika.

 Končni rezultat je tukaj naprej samostojno in potem še v kombinaciji z okrašeno kuverto. Pa naj povem še eno malenkost, ki jo opazi le izostreno oko izkušene ustvarjalke. Drznila sem si naredit nekaj kar si drugače mogoče ne bi, a v tem primeru ne izpade moteče. Marsikdo bo rekel, da srebrna in zlata ne gresta skupaj, moja voščilnica je dokaz, da se tudi to da. Res da je zlata malo bolj umirjena in ne tako iztopajoča in po mojem mnenju lepo dopolni napis, ki je v klasični srebrni barvi. Da sem neke vrste "trend seter", sem ugotovila šele potem, ko sem voščilnice odposlala in naletela na tole objavo, ki je poleg zlate in srebrne uporabila še bronasto.  Glej ga zlomka to barvno kombinacijo ste pri meni tudi videli v objavi za Darilnico Klavdija  - Novoletni okrasek.

 

Tako zgodba je napisana voščilnice so razveselile meni ljube ljudi, sedaj pa gremo naprej novim izzivom naproti, do naslednje objave vas prav lepo pozdravljam.

Vanja