Sedaj pa je potrebno zbrati misli in nekaj napisat…
Uf, to bo težko. Tvoj »skrivni« projekt z Darilnico Klavdija in ostalimi
ustvarjalkami, s katerimi si pri njej sodelovala je danes ugledal luč sveta.
Vem, da si z nami in mogoče tudi v tem trenutku, ko pišem tole objavo za tvoj
blog kukaš čez ramo in bereš kaj bom napisala. Resnično sem ponosna nate, da si
imela kljub hudi bolezni velike načrte za prihodnost in da si vsaj enega uspela
uresničiti. Vanja, imaš svojo štampiljko. OMG! To je noro. Upam, da si ponosna sama
nase, ker to je res en velik dosežek. Svojo štampiljko si namenila prvemu letu
otroka. Ko sem to videla so se mi ulile solze… Ne vem zakaj si se tako
odločila, da bo prav tvoja edina štampiljka takšna. Mogoče ti je bil takrat
inspiracija prav Anže, ki je bil še varno v mojem trebuščku ampak si ga vedno
pozdravila in ogovorila, ko sva se videli. Verjetno si takrat nisi
predstavljala, da se bo vse razpletlo tako kot se je. Joj, sedaj ko to pišem
solze kar tečejo po licih. So solze sreče in veselja kot tudi žalosti. Kako si
želim, da bi bila še z nami in bi te lahko opazovala kako mu izdeluješ album in
uporabljaš svoje štampiljke za njegov album…
Še ena stvar s katero si se zapisala v naša srca in srca ustvarjalk. Vsem ki boste ustvarjale z Vanjino šablono želim veliko lepega ustvarjanja in upam, da bo Vanja z vami.
Še ena stvar s katero si se zapisala v naša srca in srca ustvarjalk. Vsem ki boste ustvarjale z Vanjino šablono želim veliko lepega ustvarjanja in upam, da bo Vanja z vami.
En velik hvala Darilnici Klavdija in članicam prve
ustvarjalne skupine, ki so skupaj z Vanjo tudi ustvarile svoje štampiljke, to
pa so Sandra, Goga in Andreja.
Vanja bi bila ponosna, mi pa smo itak.
Nuša
